Kako je nastala kuhinja za mojo princesko

Že dolgo časa občudujem razne kuhinje in ostala otroška igrala za malčke, katera se naredi iz starega pohištva. Že decembra sem hotela hčerkam narediti kuhinjo (za Miklavža), pa nikakor nisem mogla najti prave omarice za to.

Tako sem si za cilj postavila marec in da naredim kuhinjo starejši hčerki za rd.

No, mož je bil kar skeptičen, a imam res tolikoooo časa, da bom zdaj še tole delala. Voljo sem imela in komaj sem čakala, da začnem.

Kot sem že prej napisala, je bil največji problem dobiti staro omarico, takšno, da ne bo previsoka in da bo iz nje lahko nastala kuhinja. Na ”šofitu” (beri: podstrešju) ima tast ogromno omaric in ostalega pohištva, ker so pred cca 5let renovirali celotno stanovanje…tako sem našla eno omarico, ki bi mi super prišla, ampak ko sem povedala, da jo bom prebarvala, itd je pa spremenil mnenje…”pa ne boš tega barvala, poglej kako je lepa omara”, ” saj je skoraj nova (+30 let stara omara)”… 

Misija nemogoče skratka. Potem sem slučajno pri mojih doma v kleti našla eno staro nočno omarico, še od moje none, staro kakih 50let in tata je rekel, da jo lahko vzamem.  Čeprav je tudi on kompliciral na veliko, kaj mi to rabi, bla bla bla…moški!!!

No in sem začela. Omarici sem najprej odstranila tiste okrasne letvice in vrata. Potem sem jo celo zbrusila, še celo Ilona mi je malček pomagala.

Nato pa sem jo pobarvala; izbrala sem baby pink in baby blue barvi, ker je tudi soba v takšnih odtenkih in sta  mi ti dve barvi tudi zelo všeč.

 

Ker moj tata vse (ampak res vse) shrani, mi je tako nabavil mini korito za kuhinjo (to je bil en kos iz starega hladilnika)- sama sem mislila izkoristit kakšno plastično posodo od sladoleda. Tisto poličko za kozarčke (čisto novo) pa mi je dal bratranec, ki je mizar in mu je ostajala. Staro gramofonsko ploščo mi je dal brat, uporabila pa sem jo kot kuhalno ploščo. Na kuhinji seveda tudi ni smel manjkati telefon in sicer je bil to moj prvi telefon, katerega so mi starši montirali v sobo, ko sem imela 14-15let.  Hvala tati, da ga je spravil hihi.

Najbolj zanimiva je bila vsem pipa. Tata mi je sicer prinesel pravo pipo, ampak mi ni bila všeč, saj se ni ujemala s kuhinjo. Tako mi je v garaži čisto slučajno v oči padel otroški dežnik, z roza ročajem. In evo, tako smo dobili pipo.

Stranski letvici mi je ravno tako dal bratranec mizar in pa kos iverke, katero mi je tata montiral na hrbtišče omarice. To sem vse pobarvala; najprej sem gor zalepila foto-tapeto, želela sem, da bo videti, kot da so recimo keramične ploščice. Ker mi ni bilo lepo, sem potem odstranila in ponovno očistila ter prebarvala z roza barvo (na koncu sem vseeno en drugi vzorec foto-tapete uporabila, na manjši površini).

Ker sem kuhinjo delala v garaži, jo je Ilona seveda videla. Ko ji je postalo jasno, da bo to kuhinja, jo je zanimalo, za koga bo. Pa sem rekla, da za eno punčko in če mi lahko pomoga. Revčka je bila tako žalostna, ma ni rekla, da ne. Samo da si jo tudi ona res želi, točno takšno…že od 1.marca naprej je odštevala, kdaj bo njen rd in kaj bo dobila za darilo .

 

Priznam, da me je bilo res malček strah, kako bo reagirala, a ji bo všeč, saj drugega darila ji nismo kupovali…v četrtek sem kuhinji dodala še par detajlov in jo pokrila z rjuho, tako da jo Ilona ni mogla videti. No in potem je prišel njen rd…zjutraj je počakala v dnevni sobi, da sva z možem kuhinjo prinesla v njeno sobo in…

In ja….darilo je bilo (vsaj za njo) popolno Res, bila je tako vesela in zadovoljna, da se je definitivno splačalo!

 


Oznake: , ,

Nazaj na Blog